Planinci so po II. svetovni vojni skrbeli za svojo podobo v javnosti

Objavljeno: 3. September 2018 - 18:15
Komentarji: 0 komentarjev

Alkohol je bil obdavčen, zabave v gorah niso bile zaželene.

III. redna letna skupščina Odbora za planinstvo in alpinistiko FZS (Fizkulturne zveze Slovenije), tedaj krovne organizacije, zadolžene za to športno dejavnost, je zasedala v soboto in nedeljo 17. in 18. januarja 1948 na Taboru v Ljubljani. Sklenili so marsikaj z vidika takratnega časa zelo naprednega, še posebej za promocijo planinstva in alpinistike med delavci. Sklenili so na primer, da naj »petletni načrt razvoja naše celotne fizkulture daje planinstvu v LR Sloveniji poseben poudarek in posebne naloge. Planinci naj bi namreč po načrtu tvorili sorazmerno najmočnejšo skupino med vsemi fizkulturnimi grupacijami (konec petletke 25 odstotkov vseh fizkulturnikov). Število članstva naj bi do takrat naraslo na 20.000. Številčni razvoj vrhunskega kadra planincev, naših alpinistov, seveda ne bo tako velik. Alpinistov ne izdelujemo na tekočem traku v enotedenskih tečajih, četudi le-ti lahko pokažejo izredne športne uspehe v plezanju. Treba je dolgih let razvoja, resnega dela v gorah in ob knjigi, praktičnih izkušenj in teoretične izobrazbe, predno iz navadnega, a za vse lepo v naravi dovzetnega obiskovalca gora zrase alpinist, sposoben da tako poleti v skali kot pozimi v snegu in ledu pravilno in samostojno zagrabi svoj problem in pri tem tudi jasno razume, kaj hoče in zakaj tako. Vzgoja 400 izvežbanih alpinistov in 30 še sposobnejših inštruktorjev predstavlja tedaj za nas še težjo nalogo kot 20.000 planincev v petih letih.«

Zavedali so se tudi pomena vzgoje planincev in alpinistov ter problematike zlorabe dostopnosti nekaterih koč, kar bi lahko prispevalo k slabemu ugledu teh športnih aktivnosti v javnosti. Zato je na skupščini Gospodarska komisija s strani vodstva dobila sledeča navodila:

»Do skrajnosti je treba omejiti pijančevanje v planinskih postojankah. Cena za vino se določi na ta način, da se k osnovni ceni vina prištejejo vse javne dajatve, prevoz ter nošnja na planinsko postojanko. K tej nabavni ceni se pribije 25 %. Dohodek iz tega pribitka se uporabi za kritje morebitnega primanjkljaja pri dajanju enotne hrane, ki se mora po vseh planinskih postojankah nuditi po din 10.— za obrok (prežganka in nezabeljeni žganci). Pribitek velja za alkoholne pijače, izvzemši pivo, katero se toči po običajnih izkalkuliranih cenah. — 1/4 litra čaja s sladkorjem velja največ din 10.—, črna kava s sladkorjem din 10.—, bela kava s sladkorjem din 12. Koče, ki iz konkurenčnih razlogov ne bi shajale s 25 % pribitkom na alkoholne pijače, lahko sporazumno z Odborom za planinstvo in alpinistiko FZS ta odstotek znižajo. Tu prihajajo v poštev predvsem postojanke na Pohorju. Masovnim sindikalnim izletnikom v skupinah nad 15 članov pod vodstvom se po predhodni prijavi proti izkazu udeležencev in legitimiranju s sindikalnimi legitimacijami nudijo v planinskih postojankah iste ugodnosti kakor rednim članom planinskih in alpinističnih društev. Vstopnina v koče se pobira samo od nečlanov in sicer po din 5. To vstopnino dobi gorska reševalna služba.«

V svojem poročilu se je problematike dotaknil tudi tajnik FZS, Ljubo Tiplič:

»Nihče ne nasprotuje prireditvi na primerni višini, priporočljivo pa je, da nehamo v okviru planinskega društva s prirejanjem Silvestrov ili večerov, pustnih maškerad in tako zvanih žegnanj. Boriti se moramo za dvig duševne ravni planinca ter nastopili z vsemi merami proti pijančevanju v naših planinskih postojankah, ki ne smejo biti zakotna gostišča, marveč morajo nuditi le zavetje in okrepčilo po izvršenem naporu.«

Če cene, navedene v navodilih, skušamo kolikor toliko dosledno prevesti v današnje evre glede na današnjo kupno sposobnost prebivalstva, lahko sklepamo, da bi bil topel obrok (nezabeljeni žganci in prežganka) danes vreden okoli 5 evrov. Hrana je bila torej obravnavana kot nujna dobrina, pijače pa kot luksuz, saj je bila toliko kot kosilo vredna ena sama kava. Alkoholne pijače z izjemo piva so bile še dodatno obdavčene s 25% pribitka k ceni.

Jure K. Čokl

 

Naslovna fotografija: Kriški podi v petdesetih letih.

 

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.