Norge!

Objavljeno: 6. Februar 2013 - 19:00
Komentarji: 0 komentarjev

Zmeraj sem bil pomalem občudovalec Norvežanov. Malenkost enega ''fana'', kot bi se reklo...

Zaradi njihovih polarnih raziskovanj, malo zaradi njihove kulture, zgledno urejene socialne države, precej zaradi norveških športnikov, načina življenja tam na severu in po treh zimskih plezalnih obiskih krajev nad polarnim krogom tudi zaradi njihovega plezanja, alpinizma. In – bog mi odpusti – tudi izjemno simpatično žensko rokometno reprezentanco imajo tam...

Prav zanimivo je, da lahko brez večjega napora najdeš posameznike, ki združujejo v sebi vse zgoraj našteto (razen ženskih rokometašic, razumljivo). Nekdanji smučarski tekač Vegard Ulvang je že takšen. Izjemno razgledan, z vrhunskimi dosežki (olimpijski zmagovalec, svetovni prvak), ki prihaja z zadnjega kraja bogu za hrbtom (Kirkenes je sicer pomemben kraj z močno vojaško bazo, a leži na tromeji Norveške, Finske in Rusije, onkraj Nordkapa), je na tekaških smučeh prečil Grenlandijo, namesto z reprezentanco se je skupaj s prijateljem in prav tako smučarskim tekačem Kazahstancem Vladirjem Smirnovim pripravljal več kot mesec v sibirski divjini, kjer je jedel le tisto, kar je nalovil. Možakar tudi pleza in poleg tega, da je uspešen poslovnež, še vedno tudi raziskuje. Ne le divjino in hribe po svetu, ampak tudi doma, na Norveškem.Norvežani so narod raziskovalcev (poglejte si zgodbeHansena, Amundsena, ali pa naših sodobnikov BorgejaOuslanda, Erlinga Kaggeja, Cecilie Skog in še koga) in tudi pri plezanju imajo precej raziskovalni pristop. Po pogovorih z Norveškimi alpinisti se zdi, da to celo prednjači pred samimi športnimi dosežki. Mogoče je to pogojeno tudi s tem, da razen nekaj območij, kjer so plezalni cilji zgoščeni na majhnem prostoru, so lahko posamezne stene ''razmetane'' precej narazen. Glas o velikih stenah kot je Troll ali pa Kjerag nad Lysefjordom in Rjukan, kjer je na kupu veliko slapov, seže tudi v tujino, ampak norveški plezalci še posebno cenijo odkritje česa novega. In ker je Norveška ogromna dežela, z brez števila fjordov in sten nad njimi, dolin in otokov, je možnosti za pionirstvo še ogromno.

Pravzaprav je zanimivo, da norveškim plezalcem tudi čas ne pomeni toliko kot nam. Tako se vsaj zdi. Nobenemu se nikamor ne mudi, ne zdi se jim škoda žrtvovati lepih vikendov za iskanje npr. novih lednih linij, pa če se za to peljejo tudi ure in ure daleč in sredi zime spijo kje zunaj. Dostopi do večine večjih sten na Norveškem so dolgi in vsaj pozimi jih je večina večjih sten dostopnih le na smučeh ali krpljah (motorne sani so tam načeloma prepovedane) morda celo samo s čolnom in tura (ali pa le ogled) lahko traja tudi nekaj dni.

Tudi njihova (vsaj zimska) oprema se zdi malo bolj robustna, predvsem obleka. Mogoče je na jugu okrog Rjukana kaj dugače, ampak pozimi nad polarnim krogom ni prav veliko ''light and fast'' oblačil. Tam gor kakšnih soft shell vetrovk in hlač pravzaprav ne vidiš. Tudi najboljši plezalci so odeti v robustna trdooklepna oblačila s kakšnim posebnim dodatkom. Tako rekoč vsi imajo iz prave volne spleten šal, ki je iz enega kosa, spredaj pa sega navzdol do prsi. ''Skozi vrat in glavo človek izgublja največ toplote,'' je razložil eden izmed norveških alpinistov. ''Sapniki pa so tudi občutljivi na mraz in jih je dobro še malo bolj zaščititi'', je še dodal. Pozimi je na Norveškem popularen še en kos oblačil. Gamaše. Pa ne alpinistične, ampak predvsem volnene, za pod vetrne hlače. Nekako takšne, kot jih je v osemdesetih uvedlaJane Fonda za svojo aerobiko. Norvežani pravijo, da tako tudi stopala ostanje v mrazu dosti bolj topla, kot sicer. Čeprav lahko tudi tam pozimi dežuje (kot lani) na Lofotih), pa so vseeno temperature okrog -30 stopinj dokaj pogost pojav in ni ravno, da bi človeka zaradi športne lahkotnosti in hitrosti zeblo.

Dojemanje mraza pa je relativna stvar. Tako kot lepote. Seveda so Norvežani precej bolj navajeni na temperature globoko pod lediščem kot mi, ampak kot že rečeno, tam pri minus tridesetih zebe tudi njih. Preverjeno. A kljub vsemu. Njihova plezalska legenda, Sjur Nesheim, možakar ki je s svojim bratom opravil veliko prvih zimskih vzponov v norveških big-wallih (vključno s Trolltindnom), je pripovedoval: ''Konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih sva si z bratom zadala cilj, da vsako zimo preplezava en big wall. To je bila cela odprava, ki se je z vožnjo, dostopom, plezarijo, sestopom in vožnjo nazaj domov na sever Norveške (možakar danes stanuje v Tromsoju, doma pa je še precej bolj na severu v pokrajini Finmark, kjer ni več dreves, temveč samo še grmovje, kot se rad pohvali) večkrat raztegnila na dva tedna. In tudi mraz je bilo pogosto kar precej. Ampak kaj je lepšega, kot pozimi sredi stene uživati v severnem siju!''

Samo ena stvar pa mi nikoli ni bila jasna. Na vsakem srečanju lednih plezalcev na Norveškem (torej pozimi), smo imeli zajtrk šele ob sedmi uri, če ne še kasneje, čeprav so bile ture večkrat predvsem zaradi dostopov in sestopov pošteno celodnevne. To je letos na Lofotih opazil tudi švedski plezalec Magnus, ki se je zaradi raziskovalnih možnosti alpinizma na Norveškem kot še nekaj drugih švedskih alpinistov že pred nekaj leti preselil v Tromso. ''No alpine start in Norway. I don't know why,'' je ugotovil. Tudi nam ni bilo jasno, zakaj Norveški plezalci ne lovijo dneva zjutraj. Norvežani so pač nekaj posebnega.

Fotografije: Urban Golob

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.