Friko intervju: Anna Stöhr

Anna Stöhr je odlična avstrijska plezalka, ki je na tekmah v balvanskem plezanju dosegla vse, kar se doseči da. Svetovna in evropska prvakinja ter zmagovalka mnogih tekem za svetovni pokal in tudi skupnega seštevka. Poškodba prsta ji je preprečila nastop na svetovnem prvenstvu v Münchnu, kamor pa je vseeno odpotovala z ekipo in spodbujala svoje reprezentančne kolege.

Anna, čestitke za vašo sezono, tretji v skupnem seštevku, sedaj pa ste zaradi poškodbe ostali brez svetovnega prvenstva, kako razočarani ste bili, ko ste izvedeli?

Seveda sem bila zelo žalostna zaradi svetovnega prvenstva, saj sezona ni šla povsem po pričakovanih, razočaranje je seveda veliko.

Koliko časa pred začetkom prvenstva ste izvedeli, da zagotovo ne boste mogli tekmovati?

Poškodba me je motila že na zadnji tekmi svetovnega pokala v Lavalu, potem sem odšla v Ceuse in se je vse še poslabšalo. Končna odločitev je padla dva tedna pred prvenstvom, ko sem drugič odšla k svoji zdravnici, rekla je, da je tveganje veliko, takrat sem vedela, da se ne splača tvegati in da bom mogla tekmovati.

Ampak za naslednjo sezono boste že pripravljeni?

Ja, seveda. Pri taki poškodbi (tendonitis) je potrebno veliko časa in želim povsem okrevati, da se kaj takega ne bi ponovilo. Prepričana sem, da bom prirpavljena za naslednjo sezono, ki se začne šele aprila, tako da imam še veliko časa.

Vi ne morete tekmovati v Münchnu, tudi Jakob Schubert ni želel tvegati hujše poškodbe prsta, bi rekli, da imate avstrijski plezalci kar nekaj smole?

(Smeh.) Ne, mislim, da to ni smola. Pravzaprav smo imeli zares srečo do sedaj, saj nismo imeli veliko poškodb, le Sabine Bacjer, ki je bila že večkrat poškodovana. Ampak na splošno mislim, da je pri meni kriva dolga in naprona sezona, tekmujem že dolgo časa in še nikoli nisem imela nobenih problemov. Žalostno je, da se je zgodilo ravno sedaj, ampak tako pač je.

Lanska sezona v svetovnem pokalu je bila za vas izjemna, le enkrat ste osali brez zmage. Letos ste bili v skupnem seštevku tretji, tako da najbrž niste najbolj zadovoljni? Mislim, še vedno je to odličen rezultat, ampak morda ne za vas?

Sem zadovoljna, seveda je to dober rezultat. Kar sem se naučila na plezalnih tekmah je, da ne moreš vedno zmagati in ne moreš biti vedno najbolje pripravljen. Zelo sem bila presenečena nad svojo lansko sezono in vem, da tega ne morem ponoviti oziroma bi bilo zares težko. Tudi moja motivacija za letošnje treninge je bila drugačna. Z vsem kar se je dogajalo, sem res zadovoljna s tretjim mestom in mislim, da je pomembno, da imaš v mislih, da ni pošteno, če s tretjim mestom v skupnem seštevku nisi zadovoljen.

Vedno več je odličnih plezalk, veliko jih lahko pride v finale. Bi rekli, da se krog favoritinj, krog najboljši širi?

Ja, seveda. Dandanes je veliko deklet, ki lahko zmaga v svetovnem pokalu in vedno je težko priti v finale. Šest mest ni veliko, ko jih še v polfinalu tekmuje 20. Mislim, da je to dober razvoj, vsi postajamo močnejši, kar je dobro, saj vsi napredujemo, hkrati pa tekmovanje ostaja zanimivo.

Kakšni so cilji za naslednjo sezono?

Za zdaj bi rada povsem okrevala, odpravila poškodbo, potem pa bom videla.

Katero tekmovanje je vaše najljubše, poleg Innsbrucka seveda?

Ja, kot si rekla je Innsbruck moje najljubše tekmovanje, saj je res nekaj posebnega plezati pred domačim občinstvom in videti toliko znanih obrazov med njimi. Ampak poleg Innsbrucka je bilo letos zelo dobro tudi v Vailu. Tekmovanje so vrnili na originalno prizorišče, ki je v centru mesta. Prišlo je veliko ljudi in Američani so lahko res glasni. Zabavno je plezati pred tako množico in mislim, da so organizatorji tam odlično opravili svoje delo.

Kako to, da ste odločili za balvansko plezanje in ne težavnost ali morda hitrost?

Sprva sem tekmovala na precej tekmah v težavnosti, saj ko sem bila mlajša ni bilo mladinskih tekmovanj v balvanih, tako da sem tekmovala samo v težavnosti. Ko je bilo na vrsti evropsko prvenstvo leta 2004, ki je bilo prvo leto, ko sem lahko tekmovala v članski konkurenci, saj sem tistega leta dopolnila 16 let, ni bilo dovolj mest za vse avstrijske plezalke v težavnostnem plezanju. Odločili so se, da bodo mene poslali na balvansko tekmo, saj sem bila najmlajša in so rekli »Ti imaš še dovolj časa in boš lahko tekmovala še na veliko evropskih prvenstvih.« Potem sem bila takoj druga in takrat sem ugotovila, da bi bili balvani lahko zame, od takrat sem le še nekajkrat tekmovala na svetovnih pokalih v težavnostnem plezanju in se predvsem osredotočila na bolderje.

Verjetno je dobro, da sedaj tudi mlajše kategorije lahko že tako kmalu tekmujejo v balvanskem plezanju na evropski ravni ...

Ja, mislim, da je to prednost, saj pri balvanih velikokrat odloča taktika in mislim, da je pomembno, da se mlade nauči, kako se soočiti z vsem tem, tudi s pritiskom. Tako da mislim, da je to dobro, čeprav je potrebno paziti na poškodbe. Ampak je pa to tudi nekaj, kar ljudi preveč skrbi, mlajši tako ali tako veliko trenirajo balvansko plezanje in so tega navajeni. Če ne bi bili navajeni balvanov, potem morda ne bi bilo najbolje, da se jih takoj pošlje na tekmo, ampak mislim, da to ne bi smel biti problem.

Rekli ste, da je veliko odvisno od taktike. Kakšno taktiko imate na tekmovanjih vi?

Moja taktika je, da se zabavam. (Smeh). Kadarkoli, ko sem pod prevelikim stresom ali se preveč obremenjujem z rezultatom in ko kdo drug ali sama nase postavim pod preveč pritiska, takrat ne tekmujem dobor. Ko pa samo uživam in se skoncentriram samo nase, potem se zame najbolje izteče.

Katera je vaša najljubša zmaga, če bi morali izbrati eno iz svoje kariere?

Uff, to je pa težko! (Dolgo razmišlja o tem). Ne morem izbrati najljubše zmage, imam 20 zmag v svetovnem pokalu, osvojila sem dve svetovni in dve evropski prvenstvi. Ko sem prvič osvojila naslov svetovne prvakinje, sem bila prevzeta in nisem dojemala, kaj se je zgodilo, saj sem bila še zelo mlada. Takrat sem samo pomislila: Kaj se dogaja? Enako je bilo na začetku v svetovnem pokalu. Seveda sem si želela nekoč zmagati, ampak nisem si mislila, da se bo to res zgodilo in ponovno so me preplavila čustva. Ko sem postala faovritka, ko so me ljudje poznali in vedeli, da lahko zmagam, takrat se povsem spremeni razmišljanje. Je tudi nekaj posebnega, ko si favorit in ti uspe zmagati, to je drugače. Tudi zmaga pred domačim občinstvom na evropskem prvenstvu leta 2010 je bila posebna, tako kot tudi vsi svetovni pokali, ko sem zmagala doma, v Innsbrucku. Res ne morem izbrati le ene, imam tako veliko odličnih spominov in rada razmišljam o prav vseh.

Na začetku kariere ste bili ob zmagah prevzeti, se niste povsem zavedali, kaj vam uspeva, bi rekli, da sedaj ob zmagah bolj uživate?

Ne bi rekla, da bolj uživam, samo hitreje dojemam, kaj se mi dogaja. Čeprav ko sem v lanski sezoni zmagala na sedmih tekmah od osmih ... Tega še vedno nisem povsem dojela, pa je minila že cela sezona. Vsakič znova sem nekoliko prevzeta.

Kdo so vaši favoriti za zmago v Münchnu? (Opomba: Z Anno sem se pogovarjala ravno pred začetkom polfinala, tako da lahko preberte, kako dobro je napovedala rezultate)

V moški kategoriji mislim, da ima Kilian dobre možnosti za zmago. Je odlično pripravljen in vem, da si res želi zmagati, no, seveda si vsi želijo, ampak bomo videli, če se bo izšlo.
V ženski kategoriji pa je v odlični formi več deklet. Bomo videli, kdo bo v finalu, ampak mislim, da so favoritinje Shauna, Akiyo, Alex. Tudi Juliane zgleda zelo dobro. Bomo videli, kako bo, saj je to domače svetovno prvenstvo in pod kakšnim pritiskom bo. Tudi Moni je delovala močna in Kata iz Avstrija pravtako. In Melissa Le Neve je vedno na moje seznamu favoritinj. To bo res super tekmovanje, že na kvalifikacije je prišlo ogromno ljudi in mislim, da bodo uživali.

Športno plezanje se predstavlja letos na mladinskih olimpijskih igrah. Mislite, da bo plezanje kdaj na seznamu olimpijskih športov?

Mogoče, bomo videli, ampak mislim, da to ni najpomembnejše, priti na olimpijskih igre. Mislim, da bi se morala mednarodna zveza osredotočiti na dobra tekmovanja in dobro organizacijo le-teh, saj letos nismo imeli le dobrih tekem. Kot sem rekla, sta bila meni Vail in Innsbruck zelo všeč, ampak bilo je tudi drugo tekmovanje na Kitajskem, v Haiyangu, ki po mojem mnenju sploh ni bilo dobro. Mislim, da bi morali imeti več dobrih tekem, kjer je zabavno tekmovati nam, plezalcem. Še veliko je potrebno storiti in ne vidim olimpijskih iger kot glavni cilj, kjer moraš biti ne glede na vse. Če plezanje bo nekega dne zraven, potem bo to super za šport, ampak ne smeš ga spremeniti za 180 stopinj, samo za to, da postaneš olimpijski šport.

Ko ste že omenili Haiyang. Preko spletnega prenosa sem spremljala tekmovanje in zdelo se je, da ni bilo nobenega občinstva. Ali ljudi v Aziji plezanje sploh zanima?

Rekla bi, da je zanimanje za plezanje. Azija je zelo velika in Japonska ima veliko plezalno skupnost, imajo veliko tekmovalcev in plezalcev na sploh. Tudi v Koreji se mi zdi, da je popularno. Moram reči, da v Chongqingu je bilo veliko ljudi, dobra publika, ampak v Haiyangu ni bilo nikogar in ljudje niso pokazali nič zanimanja tam.

Kako dolgo nameravate še tekmovati?

Tekmovala bom, dokler se bom ob tem zabavala, uživala. In enkrat, ko ne bom več, želim končati.

In potem morda trenirati?

Ja, v Avstriji sem dobila licenco za treniranje. To bi bilo gotovo zanimivo. Poleg tega pa na Univerzi v Innsbrucku študiram na pedagoškem programu in morda bom tudi učiteljica. Trenerka in učiteljica, bomo videli, kaj bo prihodnost prinesla.

Kaj bi želeli učiti?

Študiram šport in angleščino, tako da bom lahko učila le to. (Nasmeh)

Anna, najlepša hvala za vas čas in želim vam čim hitrejše okrevanje ter uspešno vrnitev v naslednji sezoni.

Pogovarjala se je: Mojca Breskvar

Naslovna fotografija: Anna Stoehr. Foto: Mojca Breskvar.