Če bi bil jaz Maestri, bi jima razbil zobe...

Objavljeno: 31. Marec 2012 - 20:30
Komentarji: 0 komentarjev

Kratek intervju z Tomažem Jakofčičem o minuli patagonski sezoni

Ob njenem koncu smo za oceno letošnje sezone v Patagoniji poprosili Tomaža Jakofčiča, morda najbolj aktivnega slovenskega plezalca na tistem koncu sveta v zadnjih letih. Kot vedno brez dlake na jeziku je Jaka odgovoril na nekaj naših vprašanj.

Letošnja patagonska sezona je pri koncu. Na prvi pogled se je vse vrtelo okoli Cerro Torreja, izbijanja Meastrijevih svedrovcev in pri prostem vzponu Davida Lame. Lahko osvetliš obe dejanji in protagoniste tako po športni kot po etični plati?

Tomaž: Prosti vzpon Davida Lame je odličen dosežek. Fant je naredil veliko, nezaslišano napako pred nekaj leti, ko je tja pripeljal veliko ekipo, ki je nametala svedrovce vse povprek po Cerro Torreju. A izgleda, da je potem tudi veliko razmišljal in se nato vsako leto vračal in letos mu je uspel odličen vzpon.

O izbijanju svedrovcev pa - manj ko razmišljam o tem, lepše mi je. Dejanje, ki je tako zelo ameriško, mi gre neskončno na živce. Dva prepotentna mladca (sicer dobra plezalca) sta zlezla na vrh, uporabila pet svedrovcev in ocenila, da sta najboljša na svetu, da brez teh petih svedrovcev ne bi na vrh priplezal nihče in potem navzdol grede izbila Maestrijeve svedre. Pustila sta seveda sidrišča, da sta se lahko spustila na njih in tolkla po svedrovcih. In sedaj sta zavzela status odrešenikov. Svet alpinizma sta rešila pred pogubo avanture!? Če bi bil jaz Maestri, bi ju poiskal in jima razbil zobe, kot sta onadva svedrovce! Da ne bo pomote, ne podpiram brezumnega vrtanja, a Maestrijeva smer je stara štirideset let, je del alpinistične zgodovine in bi morala služiti kot primer, česar nihče ne sme ponoviti v prihodnje.

Opravljeni so bili tudi drugi odlični vzponi, kot sta npr. Venas Azules v Eggerju, ki je noiminirana celo za Zlati cepin, ruska smer v Aguji Poincenot...

Tomaž: Ja, bilo je veliko dobrih vzponov. Bila je sezona z verjetno najlepšim vremenom do sedaj. Če daš zraven še dobro vremensko napoved, to skorajda ni več Patagonija iz vseh legendarnih zgodb! Rusi so svojo smer naredili v njihovem stilu. Kapsul style in počasno prodiranje proti vrhu. Kar je vredno občudovanja, je njihova trda koža, ostalo je dejavu.

Verjetno ne gre pozabiti tudi drugih zelo dobrih vzponov, npr. Colina Haleya in Rogerja Shealija?

Tomaž: Zaradi vsega sranja okoli Cerro Torreja (in morda tudi lastnih frustracij ob tako lepem vremenu J) zavestno nisem zelo spremljal dogajanja in o njunih vzponih ne vem dosti, zato ne morem komnetirati. Je pa Colin eden od ljudi, ki se oprijemajo pravega načina, ki sedaj tam najbolj velja. Hitro in lahko preko težkih smeri oz. sten.

Poznaš kaj več detajlov o smrtni nesreči kanadske plezalke Carlyle Norman v razu Saint Exuperyja??

Tomaž: Žal ne. Je pa vedno tako, da se po dolgih obdobjih lepega vremena dogajajo nesreče. Prvič, ker toliko ljudi navali v stene in zato, ker prihaja do večjih podorov. Skorajda po vsakem rekordnem obdobju lepega vremena so kamniti plazovi ubijali.

Kakšna je tvoja skupna ocena letošnje sezone in kam kaže smer razvoja plezanja v Patagoniji?

http://www.gorniskasola.net" href="http://www.gorniskasola.net/kontakti/jaka.gif">Tomaž: Kot sem rekel zgoraj. Patagonija je izgubila svojo famo s pojavom interneta. Plezanje v argentinski Patagoniji je sedaj na logistično popolnoma isti ravni kot plezanje nad Chamonixom. Živiš v dolini, frikaš in, ko vremenska napoved pokaže lepo vreme, se spraviš gor. Le stene so tam višje in žičnic ni.

Povsem drugače pa je s Čilensko Patagonijo (Torres del Paine) in prav zaradi tega nihče ne hodi tja. Tam ne moreš še udobno pezdeti v dolini, poplezavati po bližnjih plezališčih in ob večerih piti piva v polnih lokalih. Tam se je še vedno treba spraviti v bazni tabor z vso opremo, hrano itd. Za vremensko bi rabil satelitski telefon, sicer si odvisen samo od svojega znanja in občutka za vreme. Mnogo je slepih poizkusov, ki se končajo v slabem vremenu itd. Povrhu vsega je še vreme tam slabše, saj je bolj južno. Prostora za nove smeri pa neskončno, gigantske nepreplezane stene. A ljudje imamo radi udobje in alpinisti nismo izjeme. Zakaj bi vsak dan vstajal sredi noči in hodil gledat vreme, bil nervozen ob vsakem premiku barometra, če lahko nekaj sto km stran počneš vse prej omenjeno? Moj naslednji obisk Patagonije bo kljub vsemu v Paine.

Jaka, hvala za pogovor.

Naslovna fotografija: planetmountain.com

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.