18. maj - Belač, Johan in Urban

Objavljeno: 18. Maj 2020 - 14:12
Komentarji: 0 komentarjev

Današnji osemnajsti maj je kar nekakšen plezalski ali pa alpinistični datum kar se tiče rojstnih dnevov naših pomembnih akterjev. Na ta dan se je leta 1920 rodil Marjan Keršič – Belač, leta 1961 se je rodil Janez Jeglič, leta 1970 pa "naš" Urban Golob.

Belač je bil pomemben alpinist iz povojnega obdobja, ki je takrat opravil precej dobrih vzponov in preplezal nekaj prvenstvenih smeri, med katerimi je gotovo najbolj znana Belač – Zupan v Šitah, ena najlepših petic klasičnega formata v naših stenah. Belač je bil tudi član prve jugoslovanske himalajske odprave leta 1960 na Trisul, kjer je z Alešem Kunaverjem in Antejem Mahkoto osvojil Trisul III (6170 m), sicer pa je bil avtor tudi tedaj zelo uporabljanega priročnika o plezalski tehniki. Po poklicu pa je bil akademski kipar. Umrl je leta 3. junija 2003.

Leta 1961 pa se je na ta dan rodil tudi Janez Jeglič, med plezalci znan kot Johan. Bil je eden najboljših in najbolj vsestranskih plezalcev svoje generacije na svetu. Kot mladinec je sicer treniral kolesarstvo, a se je kmalu zapisal alpinizmu in skupaj z drugim Domžalčanom, Silvom Karom, tvoril izjemno uspešno in kvalitetno navezo, ki je skupaj s Frančkom Knezom sestavljala takrat zelo spoštovane »tri mušketirje«. Ti so največji pečat pustili v Patagoniji, ogromno izjemnih vzponov pa so opravili tudi doma. Johan je kot član izjemne generacije 80. iz let opravil številne prvenstvene vzpone, težke zimske ponovitve v naših gorah, proste ponovitve in solo vzpone. Že kot 22 letni perspektivni alpinist je za trening pred svojo prvo Patagonijo v enem dnevu v Travniku sam preplezal Zajedo, Ašenbreneja in Hudeček-Juvan in sestopal po Razu Travnika. Taki povezovalni vzponi takrat niso bili nič posebnega in so jim najboljši alpinisti rekli »nabiranje kilometrov«. Johan je v Cerro Torreju potegnil tri prvenstvene smeri in med mjimi kar dvakrat preplezal najbolj odurno Torrejevo južno steno. Leto 1990 je bilo za Johana izjemno. V samo nekaj mesecih je uspel preplezati smer v deseti stopnji (Sonce v očeh, 8a+), stati na vrhu Everesta, morda najzahtevnjši del te trilogije pa je bil vzpon čez zahodno steno Bagiratija III, ki sta ga na alpski način izvedla s Silvom Karom (VIII, A4, 85 st., 1200 m) in za to potrebovala šest dni. Kasneje je Janez Jeglič, preplezal tudi smer z oceno 8b+ (Kaj ti je deklica?, v Miški), v El Capitanu dodal dve smeri z oceno A5 (Jolly Roger in Sea of Dreams, skupaj z Mihom Praprotnikom), v hribih pa prosto soliral nekaj smeri tudi do spodnje osme stopnje (npr. Črna lepotica v Vežici). Johan se je smrtno ponesrečil 31. oktobra 1997, ko g je verjetno nenaden sunek vetra odpihnil z vrha Nuptseja, potem ko sta s Tomažem Humarjem kot prva sploh preplezala zahodno steno tega visokega sedemtisočaka v neposredni soseščini Everesta.

Urbana je usoda zaznamovala prav na poseben način. Pri osmih letih je zbolel za tumorjem v ustni votlini in prestal mnogo zdravstvenih posegov, ki so mu na obrazu pustili nekatere fizionomične spremembe. O tem je kasneje napisal knjigo Na beli steni. Med okrevanjem se je aktivno posvetil hoji v gore, na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pa se je učil tolkalnih instrumentov. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral geografijo in sociologijo kulture, o tem je tudi magistriral. Sodeloval je z mnogimi slovenskimi jazzovskimi in popularnimi glasbeniki. Med drugim je med leti 1994 in 2000 kot bobnar sodeloval z Vladom Kreslinom in Malimi bogovi. Ukvarjal se je z vsemi zvrstmi alpinizma. Znano je njegovo zimsko prečenje slovenskih Alp. Sodeloval je na več odpravah, med drugim je kot fotograf odprave sodeloval pri Karničarjevem smučanju z Everesta (2000), najbolj odmeven pa je njegov vzpon na dotlej še deviški Peak 41 (Peak 41 (6654 m), zahodna stena, TD+ (V, 4+), 1500 m, prvenstvena smer in prvi vzpon na vrh, Uroš Samec in Matic Jošt, 14.-16.10.2000). Bil je urednik fotografije in avtor več člankov pri reviji Grif, aktiven je bil pri reviji GEO Slovenija, sodeloval je tudi v uredništvo našega portala. Je soavtor knjige Zgodovina slovenskega alpinizma. Umrl je 26. februarja 2015.

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.