»Mami, jaz bi plezala,« mi je pri štirih letih rekla hči. Prav, naj bo. Nenazadnje je želela s tem samo razvijati tisto, kar nam je vsem položeno v zibko.
Plezanje je eno osnovnih naravnih gibanj. Več let sem bila urednica revije za nosečnice in starše, tako sem razvoj otrokove motorike ob prvih hčerinih korakih v svet plezanja dobro poznala. Ker se gibanje in koordinacija razvijata od zgoraj navzdol, torej od glave proti nogam, je jasno, da so mišice za gibanje rok in njihova moč razvite precej zgodaj – in tudi morajo biti, sicer se ne bi dojenček v sedečem položaju nikoli prijel za pohištvo in se potegnil na noge (kar naj bi se glede na Denverski razvojni test zgodilo okoli 9. meseca). Istočasno se od dojenčka pri testiranju pričakuje tudi, da prične uporabljati tako imenovani pincetni prijem (prijem palec-prst), kar v plezalskem žargonu pomeni, da obvlada že kar nekaj prijemov – poleg kleščastega in odprtega, s pomočjo katerih je še nekaj mesecev prej na testu v dlan zgrabil rozino, se uči precizne fine motorike, za katero je potrebna usklajenost vida in gibanja rok oziroma prstov.
Ko enkrat stoji, pa zmore še veliko več. Staršem pogosto vzame dih, ko ugotovijo, da se njihov enoletnik brez težav prime za rob mize ali druge vodoravne oziroma v pozitiven oprimek oblikovane površine, ter se z rokami dvigne tako visoko, da se mu stopala odlepijo od tal. Ja, kaj bi dali odrasli plezalci za to, da bi delali vzgibe na palici s takšno lahkoto! Velja pa pri tem omeniti tudi to, da imajo odrasli težišče telesa pri drugem križnem vretencu, malčki pa višje, saj predstavlja pri enoletniku glava kar eno četrtino telesne višine in tudi velik del njegove mase.
Ko otrok uskladi motoriko rok s spodnjim delom telesa oziroma že shodi, se med 18. in 24. meseci pojavi še en fenomen: plezanje, ki ga spodbuja radovednost. Malček spleza na zofo, na mizo, na omaro, leze po policah. Precej nevarno, a povsem naravno. Otroci se večinoma ne bojijo višine (vsaj dokler ni treba zlesti nazaj na tla, seveda), zato se razvoj plezanja nadaljuje – če imajo priložnost, začnejo plezati po lestvinah, po igralih in plezalih, na drevesa ... In v kolikor jim starši tega ne preprečujejo oziroma jih spodbudijo, da z razvojem plezanja nadaljujejo v varnem okolju, je lahko obisk plezalnega krožka za predšolskega otroka ali šolarja vrhunec sreče.
Pripravila: Uršula Novak
Naslovna fotografija: Uršula Novak
Avtorski članek. Vsebina pripravljena za potrebe portala Friko.si. Poobjava v celoti brez soglasja uredništva ni dovoljena! Kontakt: info@friko.si
Komentiranje in spletni bonton
Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.
Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.
Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.
Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.