Od plezal do plezalnih treningov

Objavljeno: 24. Oktober 2015 - 08:30
Komentarji: 0 komentarjev

V prejšnjem prispevku sem omenila, da se je hči za športno plezanje odločila pri štirih letih. Prezgodaj? Kakor za koga.

Priljubljenost plezanja v svetu narašča, prav tako pa tudi pri nas. Delno gre zasluge pripisati tudi našim najboljšim plezalcem in plezalkam, na primer Martini Čufar in Mini Markovič, ki je dvakratna zaporedna zmagovalka svetovnega pokala (in upamo, da ji bo uspelo tudi v tretje). Obe omenjeni plezalki, ki tudi s pomočjo objav v medijih med otroci in starši širita poznavanje plezanja kot športa, pa sta pričeli s plezanjem precej pozno: šele po desetem letu. Zakaj bi torej danes otroci s plezanjem pričeli prej?

Če želite, da otrok v športnem plezanju najde svoj način rekreacije, ni nikoli prepozno (kot tudi ni nikoli prepozno za odrasle). Če imate namen otroka usmeriti v tekmovalno plezanje oziroma želite, da nekoč postane vrhunski športnik, pa je vsekakor potrebno na to pomisliti že precej zgodaj. Bodoči vrhunski plezalci, ki se kalijo v zadnjem desetletju, večinoma pričnejo s plezanjem nekje med 4. in 6. letom, nekaj pa je tudi otrok, ki pričnejo še prej (predvsem kadar so plezalci tudi starši).

Marsikateri športni pedagog bi se ob tem zgrozil, saj nenazadnje vsi vemo, da je za predšolske otroke pomembno, da spoznavajo najrazličnejše vrste gibanja. Zgodnja specializacija za posamezen šport se na splošno odsvetuje. A dejstvo je, da največ dosežejo prav športniki, ki so se za posamezen šport odločili že precej zgodaj. Kje je torej zanka?

Pojdimo lepo po vrsti. Najpomembnejše je, da otroku nudimo čim več različnega gibanja, s pomočjo katerega bo razvil svoje ravnotežje in motorične spretnosti. Nujno je, da se nauči različnih poskokov, brcanja žoge, njenega metanja in lovljenja. A če pri razvijanju motorike in spoznavanju športov odkrije takšnega, ki mu je še posebej pri srcu, se bo z njim gotovo želel ukvarjati bolj kot z drugimi. Moja hči Liza je tako hitro ugotovila, da ji plezanje na različnih igralih na dvorišču vrtca neverjetno »leži«. Zanjo je bilo to gibanje, ki ji je pisano na kožo, pa čeprav je nismo k njemu nikoli spodbujali, saj njeni starši športnega plezanja nismo poznali. A ko smo vendarle poiskali najbližji klub in jo peljali na prvo plezalno uro, se je izkazalo, da je bilo prav, da smo zaupali njenim občutkom – deklica, ki ji je žoga vedno priletela v nos, je šla prvič na steno in takoj priplezala do vrha.

Zaupajte torej svojemu otroku! Prisluhnite njegovim željam, potrebam ter talentu za specifično gibanje – pa naj bo za plezanje ali kateri koli drugi šport, saj ga boste s tem zgolj osrečili.

Omenila sem, da se zgodnja specializacija zdi marsikomu nesprejemljiva. In prav imajo! Tudi takrat, ko se otrok odloči za pogostejše ukvarjanje z določenim športom, je še vedno treba poskrbeti za ravnotežje. Tisti naši plezalni klubi, ki v svoje vrste sprejemajo že predšolske otroke, se tega dobro zavedajo, in znajo poskrbeti tudi za letom primerno vadbo. To pomeni, da so začetni treningi enkrat ali največ dvakrat tedensko, pri njih pa ne gre nikoli zgolj za »guljenje grifov«. Vaditelji vedno poskrbijo, da se otroci primerno razgibajo, osvajajo različne gimnastične vaje, se igrajo igre z žogo, krepijo motoriko, ravnotežje in orientacijo s pomočjo poligonov … Plezalni treningi za najmlajše so tako v prvi vrsti gibalna zabava, in plezanje je zgolj eden njenih sestavnih delov. Kljub temu pa je ta del izjemnega pomena.

Kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Če bi zalučali žogo proti rokometašu, bi jo avtomatično ujel. Če mi rečete, naj natipkam besedilo, tudi sama naredim to avtomatično, ne da bi gledala na črke na tipkovnici. Gre za spretnosti oziroma načine gibanja, ki so jih naši možgani osvojili in ponotranjili, ter jih izvajajo avtomatizirano. In enako velja za plezanje.

Otrok, ki se prične zgodaj ukvarjati s plezanjem, bo plezalne gibe z lahkoto osvojil in se naučil, kako jih pravilno izvajati. Tako kot telesni trening krepi telo, vadba specifičnega gibanja krepi tudi možgane. Njihovo dojemanje za posamezne načine gibanja lahko najbolj spodbujamo do dvanajstega leta. In k temu, da se morajo plezanja naučiti možgani, ne le telo, je treba prišteti še en mejnik – razvoj gibljivosti. Ta se z leti spreminja in nanjo lahko pozitivno vplivamo do štirinajstega leta, potem pa začne »pešati«. Če otrok prične s plezanjem zgodaj, ima do obeh pomembnih prelomnic torej kar nekaj let časa. In železo je treba kovati, dokler je vroče.

Ampak to otrok dejansko ne zanima. Zanje je najpomembnejše zadovoljstvo, ki ga čutijo ob gibanju v družbi vrstnikov. Za starše pa mora biti najbolj pomembno, da svojemu otroku prisluhnejo glede njegovih gibalnih želja, hkrati pa mu omogočijo zdrav način življenja ter krepitev samozavesti in samospoštovanja. Otrokovo veselje ob ugotovitvi, kaj vse zna ali zmore, je namreč neprecenljivo.

Avtorski članek. Vsebina pripravljena za potrebe portala Friko.si. Poobjava v celoti brez soglasja uredništva ni dovoljena! Kontakt: info@friko.s

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.