Usklajenost plezalca in varovalca sta pri plezanju nujna, vendar se govorno/slušno komuniciranje pogosto ne obnese.
Za plezanje večraztežajnih smeri že dolgo obstajajo "signalni" sistemi, ki omogočajo sporazumevanje. Eden takih je sistem, ki sta ga razvila Trenton Marsh in Bucky Buckhold, temelji pa na sunkovitih potegih vrvi: 1 poteg za "popusti vrv", 2 potega za "zategni", 3 potegi za "ustavil sem se" in "nadaljujem", 4 potegi za "koliko vrvi je še ostalo" (varovalec odgovori z enim potegom za vsak meter vrvi).
Usmerite svoj glas
Za uspešno komunikacijo v večjih stenah lahko veliko storite z glasovno komunikacijo, tudi če ne vidite soplezalca pod/nad vami. Že, če stopite bližje roba stene in usmerite glas proti soplezalcu, je večja verjetnost, da vas bo soplezalec jasno slišal in vam odgovoril. Žal pa nam narava velikokrat prepreči glasovno sporazumevanje s svojimi dejavniki kot so: veter, pretočna reka/potok, padavine,…
Usmerite svoj glas proti soplezalcu.
Tudi pri plezanju v plezalni dvorani se nam hitro zgodi, da se ne moremo zanašati na sluh in govor. V dvoranah pogosto odmeva, zvok lažje potuje navzgor kot navzdol, težko je preglasiti množico drugih plezalcev in varovalcev. Kako naj plezalec varovalcu torej sporoči, kaj želi od njega? Rešitev je lahko znakovno sporazumevanje.
OPOZORILO: V plezališčih, kjer je večja obiskanost in veliko število plezalnih navez (npr. NP Paklenica), obstaja verjetnost križanja glasovne komunikacije in odbojev glasov, zato bodite pozorni, da je glas, ki ga slišite od vašega soplezalca.
Kakšen znakovni jezik izbrati?
Znakovno sporazumevanje, zlasti z rokami, je nekaj vsakdanjega. Vsi vemo, kaj pomeni iztegnjena roka kolesarja, kaj nam s telesom in postavitvijo sporoča policist v križišču, kako rokometni sodnik pokaže "korake", z znaki se sporazumevajo potapljači, vojska in še marsikdo. Kar se tiče plezanja, znakovni sistem še ni razvit, na voljo pa je nekaj odličnih poskusov, namenjenih plezalcem s posebnimi potrebami (gluhim in nemim).
Za uporabo pri plezanju je nemogoče uporabljati klasični znakovni jezik za gluhe in neme, saj ta za izražanje posameznih besed in pojmov večinoma uporablja obe roki, kar je med plezanjem nepraktično. Tako je nastal sistem, ki je bolj praktičen, a kljub temu ne za slehernega plezalca. Pri gluhih in nemih namreč veliko znakov skrbi za povsem osnovno komuniciranje – dotik trupa nad prsmi z obema palcema na primer pomeni "pripravljen sem za plezanje". Tisto, kar nam pride prav, so torej znaki, ki omogočajo komunikacijo takrat, ko je plezalec že visoko v steni.
Izbor najprimernejših znakov
Sledeči znaki so povzeti iz različnih sistemov, tako za gluhe in/ali neme plezalce kot tudi iz sistemov za delo z velikimi stroji. Dodate lahko tudi svoje – pomembno je le, da se o njih pred plezanjem dogovorite in tako plezalec kot varovalec poznata njihov pomen.
- Dlan, položena na področje med prsmi in ramenom: potrebujem počitek.
- Z dlanjo večkrat kratko potisnemo navzdol: pripravljen sem se spustiti na tla.
- Dlan, stisnjena v pest (palec ob strani): stop oziroma zategni vrv.
- Pest, s palcem iztegnjenim navzdol: spusti me nekoliko nižje.
- Pest, s palcem obrnjenim navzgor: grem višje oz. nadaljujem plezanje.
- Dlan iz iztegnjenim kazalcem, ki kroži: podaj več vrvi ali podajaj vrv hitreje.
Komentiranje in spletni bonton
Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.
Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.
Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.
Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.