Strah pred padcem med plezanjem

Objavljeno: 16. Avgust 2018 - 15:59
Komentarji: 0 komentarjev

Strah pred višino in strah pred padcem nista nujno povezana – in na srečo se strah pred padcem premaga hitreje.

Nekateri ne prenesejo misli, da bi imeli svoja stopala visoko nad tlemi ali bi zrli v globino – gre za znano fobijo, ki ji pravimo strah pred višino. Potem  pa je tu še strah pred padcem. Osebe, ki bi brez težav s stotega nadstropja zrle na ulico pod njimi, se v plezališču ali na umetni steni odločijo, da ne bodo tvegale. Padec, kjer bi morda za sekundo izgubile nadzor, je zanje nesprejemljiv. Raje se odločijo, da bodo "goljufale" in šle iz smeri ali si pomagale z oprimki druge barve na stani, raje plezajo nazaj navzdol, ali ne naredijo tveganega giba in se enostavno nadzorovano izpustijo pred njim. Še najbolj neprijetno pa je, če "zamrznejo" – ne gredo ne naprej, ne nazaj, temveč v krču vztrajajo, dokler lahko. Nazadnje prsti vseeno popustijo in padec, ki sledi, prinese še več strahu.

Poznate Morojev refleks?

Strah pred padcem nam je prirojen. Med mnogimi primitivnimi refleksi, ki potrjujejo naš evolucijski izvor, je tudi Morojev refleks. Če dojenčka držite v naročju in z njim počepnete, bo ta zakrilil z rokami, jih široko razprl in se poskusil oprijeti – tako kot se mladiči primatov tesno oprimejo materinega kožuha, ko se ta premika visoko v krošnjah z veje na vejo. Refleks izgine nekje okoli osmega meseca starosti, saj takrat pri primatih ni več potreben (male opice postanejo pri plezanju samostojne).

Padec pri športnem plezanju je varen, zato lahko ob težkem gibu izbere boj, ne pa bega.

Kako se strah ponovno pojavi?

Enostavno plezanje, na primer na drevo, kot oblika naravnega človeškega gibanja ne bi smelo povzročati pretiranega strahu. Kot mnogo drugih fobij pa se strah pojavi večinoma zaradi vzgoje. Starši so radi zaščitniški in otroka pogosto opozarjajo, da je plezanje nevarno, da lahko padejo in končajo na urgenci. S takšno pretirano skrbjo se lahko poleg strahu pred padcem pojavi tudi strah pred višino.

Drugi razlog so lastne izkušnje. Plezalcu, ki je dožival nepričakovan padec in se je ob njem počutil zelo neprijetno, lahko ponotranjenje tega občutka preprečuje napredovanje v smeri. In nato so tu še izkušnje iz druge roke – pripovedi, posnetki in podobno.

Strah preženemo s pozitivnimi izkušnjami

Del plezalne vadbe naj bo tudi vadba padcev. Ta je najprej potrebna pri začetnikih, ki morajo zaupati varovalcu in vrvi pri plezanju na "top rope" oziroma z vpetim vrhom. Med mojim zadnjim obiskom v plezalnem centru je inštruktor z odraslimi rekreativci vadil prav to zaupanje – spust z balkona in guganje na vrvi sta bila vsem precej zabavna.

Ponovno je vadba padcev nujna, ko se prične plezati v vodstvu. Predvsem padec, kadar smo višje od zadnjega vpetja, se lahko zdi strašljiv. Z nekaj načrtovanimi spusti, tudi pri plezanju velikih previsov in streh, pa je namig dalo, ki v naših možganih odloča o izbiri med bojem in begom, zelo učinkovito prepričati, da ne "zganja panike". Pozitivne izkušnje možgansko strukturo naučijo, da padec na steni ne spada med tiste življenje ogrožajoče primere, ko se je treba za vsako ceno držati materinega kožuha ali se previdno umakniti. Padec pri športnem plezanju je varen, zato lahko ob težkem gibu izbere boj, ne pa bega.

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.