Osem let od nesreče Kozjeka na Mustagh Towerju

Objavljeno: 25. Avgust 2016 - 17:11
Komentarji: 0 komentarjev

Osem let mineva od nesreče takrat 49-letnega alpinista Pavleta Kozjek v Pakistanu na 7284 metrov visoki gori Mustagh Tower. 

S soplezalcem Dejanom Miškovičem sta preplezala 2200 metrov visoko severno steno in se tik pod vrhom razvezala, da bi se odpočila — Pavle je stopil iz bivaka na opast, ki se je pod njim vdrla.

pavle kozjek climbing zgodovina slovenskega alpinizmaPavle Kozjek (1959 – 2008) je poosebljal vse, zaradi česar je neponovljiva generacija osemdesetih let tako izstopala. Imel je odlične psihofizične sposobnosti, sledil je naprednim trendom v alpinizmu, obvladal je prosto in tehnično plezanje in bil v vrhu pri solo plezanju, povrh vsega pa je bil še odličen pisec in predavatelj. Kot alpinist je nase prvič opozoril z zimskim vzponom po zloglasni Čihulovi smeri v Široki peči (1981), dve leti zatem pa se je povzpel na visok sedemtisočak Gangapurna. Do Broad Peaka, svojega prvega osemtisočaka leta 1986, ki mu je v presledku le petih dni sledil še vrh Gašerbruma II , je poleg številnih dobrih vzponov v domačih gorah in Alpah opravil dva odmevna vzpona v El Capitanu (The Shield in North America Wall) in se udeležil odprave na Jalung Kang in s slovensko odpravo, ki so jo sestavljali Franček Knez, Silvo Karo, Janez Jeglič, Peter Podgornik, Slavc Svetičič, snemalec Matjaž Fistravec, zdravnik B. Belehar pod vodstvom Staneta Klemenca pa je preplezal vzhodno steno Cerro Torreja. Decembra leta 1987 je na Daulagiriju preživel bivak nad 8000 metri, 1989 pa je z Andrejem Štremfljem opravil drzen prvenstveni vzpon na alpski način čez južno steno Šiša Pangme, kjer je dobil hujše ozebline po nogah. To ga je prisililo v plezanje v toplejših gorstvih sveta in v naslednjih 18 letih je Pavle Kozjek postal eden izmed najbolj prepoznavnih plezalcev v Andih, kjer je opravil številne prvenstvene solo vzpone (Huascaran, Huandoy dvakrat, Chopicalqui) in preplezal nove smeri tudi v navezi (Chacraraju dvakrat, Siula, Puscanturpa, Trapecio). Vmes se je kot prvi Slovenec povzpel na Everest brez uporabe dodatnega kisika, plezal na Novi Zelandiji in v Omanu. Leta 2006 je v zahodni steni osemtisočaka Čo Oju v hitrem solo vzponu preplezal novo smer in za to dejanje prejel tudi zlati cepin. Pavle je opravil okoli 1200 vzponov, od tega 110 prvenstvenih v Himalaji, Andih, Patagoniji, zahodnih Alpah, Dolomitih in v naših stenah. Znan je bil po svojih solo vzponih in na takšen način pozimi preplezal smer Cornuau – Davaille v Les Droites, Majorja v Brenvi in Ameriško direktno v Druju. V domačih stenah se je pogosto posvečal povezovalnim solo vzponom, najbolj znani so: vse tri Skalaške smeri (Špik, Škrlatica, Triglav) v enem dnevu, enodnevni maraton v Tamarju: Zajeda Travnika (vzpon), Aschenbrenner (sestop), Zajeda Šit (vzpon), Jesihina (sestop) in Direktna v Kotovi špici (vzpon). Eden izmed prelomnih povezovalnih vzponov je bil Helba (vzpon v navezi), solo nadaljevanje po Ladji in solo prosti sestop po Čopovem stebru. Njegov morda najbolj drzen dan pri soliranju v naših stenah pa je bil leta 1991, ko je v vzponu soliral svojo smer Večna pot v Široki peči in sestopil (!) po Čihuilovi. Nekoč je v enem dnevu preplezal celo 10 smeri v Triglavski steni.
Pavle Kozjek je bil tudi odličen pisec, kolumnist v reviji Grif in sodelavec nekaterih drugih revij. Njegova pot se končala 25. avgusta 2008 pri padcu z opasti visoko nad severno steno Muztagh Towerja v pakistanskem Karakorumu. Pavletovi objavljeni članki in misli njegovih prijateljev so zbrani v knjigi Pavle Kozjek – življenje alpinista.

Vir in fotografiji: Mikša Peter, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana 2013.

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.