Franc Knez - Franček (1955–2017)

Objavljeno: 7. Oktober 2017 - 19:12
Komentarji: 0 komentarjev

Franc (Franček) Knez se je rodil 15. julija leta 1955 v Celju in se alpinistom na tamkajšnjem alpinističnem odseku pridružil 1973. V svoji plezalni karieri je opravil več kot 5000 alpinističnih vzponov in preplezal več kot 800 prvenstvenih smeri, med katerimi jih je mnogo prelomnih tako v našem prostoru kot na svetovni ravni. Kot je rekel njegov pogosti soplezalec Silvo Karo, ki je poleg Janeza Jegliča – Johana s Frančkom sestavljal neformalno navezo »trije mušketirji«, je Franček »guru« slovenskega modernega alpinizma.

Bil je prvi, ki je gojil športni pristop k alpinizmu, njegove izjemne psihofizične sposobnosti ter neverjeten občutek za skalo pa so se kmalu pokazale pri zviševanju težavnosti njegovih vzponov. Franček je iz izjemo alpinističnega smučanja gojil vse zvrsti alpinizma na najvišji možni ravni. Legendarni so njegovi zimski vzponi, prvenstvene smeri in proste ponovitve, hitre solo ponovitve v vzponu in v sestopu, poleti, pozimi in tudi ponoči. Njegov geografski razpon plezalskega delovanja je segal od majhnih plezališč preko domačih sten sten, Alp, Patagonije, ZDA pa vse do Pakistana in nepalske Himalaje in povsod je za seboj pustil neizbrisljiv pečat, ki je mnogim mlajšim generacijam še vedno uganka.

Prelomno je bilo leto 1977 ko je poleg epskega zimskega vzpona po smeri Modec-Režek v Štajerski Rinki opravil tudi zelo težavne vzpone nad Chamonixom, npr. Ameriško direstissimo v Druju, novo Slovensko smer v steni Grandes Jorasses, Mrtvaški prt in S steno Grand Charmoz, vse z Jožetom Zupanom v vsega dobrem tednu dni. Dvakrat je plezal v Peruju, se udeležil odprav na Everest 1979, v južno steno Lotseja 1981, kjer sta z Vanjo Matijevcem dosegla rob stene in na Jalung Kang, toda Franček je vedno bil veliko bolj človek vertikale in zato so mu bile veliko bližje patagonske gore. Tam je skupaj s Silvom Karom in Janezom Jegličem preplezal novo smer v Fitz Royu, Torre Eggerju in s slovensko odpravo V steno Cerro Torreja. Eden prvih je plezal v stolpih Trango v Pakistanu, kjer je z Bojanom Šrotom in Slavkom Cankarjem preplezal Slovensko v Brezimenem Trango stolpu, zelo težki pa so bili tudi vzponi v Indiji, v steni Meruja in Bagiratija. V evropskih gorah je največ plezal v Dolomitih,kjer so njegove zelo zahtevne smeri v Cinah, Marmoladi, Civetti in Tofani, je pa tudi eden redkih plezalcev s prvenstvenimi smermi v vseh treh problemih Alp, torej v Grandes Jorasses, Matterhornu in Eigerju. V slednjem je leta 1982 sam preplezal klasično smer v vsega šestih urah, kar je bil takrat daleč najhitrejši vzpon sploh.

francek eiger

Franček Knez in Marjan Frešer pod Eigerjem.

Njegov opus v domačih gorah pa je itak tako velik, da lahko omenimo samo nekaj smeri, ki so izstopale po zahtevnosti, in ki so še danes izziv največjim mojstrom (npr. Korenina v Triglavu) ter na primer Smer norosti v Vršacu, ki je kljub večim poskusom odbila vse plezalce. Morda je zanimiv še podatek, da je v triglavski steni opravil kar 42 (!?) prvenstvenih vzponov. Franček se je po letu 1993 popolnoma umaknil s plezalskega prizorišča, živel je umirjeno življenje, kar pa ni pomenilp, da ni več plezal. Nasprotno. Opremljal je nove skale, plezal na svojih skritih lokacijah v bližini doma, kjer se je njegova življenska pot včeraj, 6. oktobra 2017, tudi končala.

Franček je napisal tudi knjigo Ožarjeni kamen, v kateri ga spoznamo kot pronicljivega opazovalca narave, življenja in še najmanj kot človeka ocen oziroma številk, po katerih je bil nekdaj znan. A kljub temu ne moremo mimo njih in kot zanimivost povejmo, da je leta 1983 poleg dveh odprav (Patagonija in Yosemite) nanizal kar 307 vzponov v gorah - od tega 115 prvenstvenih – pri tem, da je redno hodil v službo in nikoli ni vozil avtomobila...

Vir: Mikša Peter, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana 2013.

Fotografije: arhiv Franček Knez (naslovna fotografija foto Marjan Frešer).

Kategorija: 
Deli z ostalimi: 

Komentiranje in spletni bonton

Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.

Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.

Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.

Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.