Herletova smer v severni steni Ojstrice je še danes, po 75 letih, za vsakega plezalca zaželjena smer in lep alpinistični dosežek. V dolžini 450 metrov postreže z lepo plezarijo v večini težav okrog IV. Najlepše in najbolj pričakovano mesto v smeri pa je vsekakor "Herletova prečka" na začetku katere je zapel prvi sveder v slovenskih gorah in je težka V, A1 oziroma VI+, če gre na fraj.
Prva plezalca Franc Herle iz Solčave in Gustl Vršnik iz Luč sta jo preplezala avgustu 1941. Torej že v obdobju 2. svetovne vojne, ki je divjala v Evropi in je aprila tega leta zajela tudi naše kraje. Herle in Vršnik sta takrat v smeri uporabila sveder, s katerim sta v gladko ploščo, kjer ni bilo možnosti zabiti klin, izvrtala luknjo, vanjo zabila klin in ga utrdila z lesenimi zagozdami ter si tako omogočila napredovanje pri plezanju.
Franc Herle in Gustl Vršnik. Vir: Fototeka Slovenski planinski muzej.
Vojna pa je usodno posegla v generacijo slovenskih plezalcev, ki je konec 30.let in v začetku 40. let po nekajletnem premoru ponovno začela kvalitetno dvigati slovenski alpinizem. Mlada generacija, ki je tedaj prihajala, je bila na najboljši poti, da prekosi svoje znamenite predhodnike in prestopi prag tako željene šeste stopnje. Toda, okupatorji - predvsem Nemci in Italijani, so hitro mnoge najagilnejše alpiniste od Maribora preko Koroške, Ljubljane, Kamnika, Jesenic itd. vtaknili v zapore in koncentracijska taborišča ali pa jih prisilno izselili. Med tistimi, ki so ostali doma, pa jih je veliko takoj ali kmalu vstopilo v partizane ali kako drugače podpiralo narodnoosvobodilni boj. Mnogi od njih konca vojne niso dočakali, tudi avtorja smeri, katere 75. letnico se tokrat spominjamo. Skupno smo Slovenci med 2. svetovno vojno izgubili izjemen rod alpinistov, njih število štejemo na več deset, ki je bil ravno pred začetkom vojne v vzponu in je bil sposoben ponoviti tudi najtežje smeri v naših stenah, verjetno tudi Aschenbrennerjevo smer v Travniku, tedaj daleč najtežjo.
V kontekstu spomina na avgustovski vzpon pred 75. leti pa se je oskrbniku Koče na Klemenči jami, Radu Novaku, porodila ideja, da bi linijo smeri osvetlili z baklami. Zamisel sicer ni nova, že pred 25 leti - leta 1991 so jo prvič udejanjili na pobudo Sama Supina.
Za letošnji podvig pa je organizacijo prevzel Rado, pri sami izpeljavi je "osvetljavo" spet koordiniral Samo Supin, z baklami pa so mu pomagali plezalci iz AK Rinka, AK Rifnik, AK Slovenska Bistrica in AO Grmada.
Fotografiji osvetljene stene Ojstrice: Marko Mavhar in Bogdan Napret.
Komentiranje in spletni bonton
Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.
Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.
Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.
Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.